Po premoru, zaradi korone in lanskoletnega preveč intervencijsko pestrega dogajanja, smo se letos
končno spet odpravili na naš tradicionalni društveni izlet. Izpred našega gasilskega doma smo z
avtobusom proti Palmanovi v sosednji Italiji, štartali že ob sedmih zjutraj. Že na poti do tja, smo si kot
nam je bilo vedno v navadi, privoščili sveže rogljičke in kavico. Ko smo prispeli do Palmanove, smo
pred nami zagledali veliko stavbo Operativnega centra civilne zaščite za Furlanijo julijsko krajino,
kamor smo bili tudi najprej namenjeni. Že od daleč stavba ponuja zanimivo podobo, saj ima po celi
moderno oblikovani površini, panele za pridobivanje električne energije iz sonca. Prijazno so nas
povabili v notranjost in nam najprej pokazali veliko sejno sobo, ki je namenjena vodenju večjih
katastrofalnih dogodkov na njihovem območju. Po bližje so nam predstavili svoje delo in odgovorili
na naša vprašanja glede tega. V dveh ločenih skupinah, smo si ogledali še prostore klicnega centra,
kjer sprejemajo in obdelajo vse klice na pomoč, namenjenih za različne službe. V centru sprejmejo in
porazdelijo klice naprej, kamor je pač potrebno, naj bo to za gasilce, policijo, reševalce, itd… Ogled se
nam je zdel zelo zanimiv in lahko rečemo, da smo izvedeli tudi kakšno novo informacijo. Ker smo se
pri kolegih v Palmanovi ustavili kar nekaj časa, se je bilo po tem obisku potrebno ustaviti za malico.
Našli smo čudovito lokacijo s pogledom na morje, iz avtobusa zložili klopi in ostalo opremo, ter si
privoščili bograč, ki smo ga imeli s sabo. Ko smo se okrepčali, smo že hiteli naprej proti Trstu. Tam so
nas pričakali tržaški poklicni gasilci. Dva zamejska Slovenca, ki sta tam zaposlena, eden od njih je že
dolgoletni podpoveljnik, sta nam v slovenskem jeziku predstavila njihovo delo, vozila in opremo.
Ugotovili smo, da se v marsičem razlikujemo. Kakšna stvar je boljša pri njih, kakšna pri nas, na koncu
pa je pomembno le to, da nas druži isto poslanstvo – pomagati ljudem v nesreči. Ko smo se poslovili
od naših novih tržaških prijateljev, smo imeli čas še za kavico na Velikem trgu v Trstu. Ker se je dan
prevešal že v pozno popoldanske ure, smo krenili naprej proti naslednji in tudi zadnji postaji in sicer
proti Jelarjem, kjer nas je čakala vinska degustacija in odlična večerja v gostilni Hrvatin. V večernih
urah smo se vrnili spet na štartno lokacijo, pred naš domači gasilski dom v Kobaridu. V prijetnem
vzdušju smo družno zaključili, da smo se imeli odlično in se že veselimo naslednjega.
Tekst: Tina S. Matelič
Foto: S. Rosič
