V četrtek, 11.7.2019 je v Domu Andreja Manfreda potekala 6.redna seja občinskega sveta. V okviru točke razno sta predsednik GZ Kobarid, Aleksander Grković in predsednik PGD Kobarid, Sašo Rosič, svetnicam in svetnikom predstavila problematiko obstoječe stavbe gasilskega doma v Kobaridu.

Objekt je bil zgrajen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v njem pa je takrat  imela svoje prostore kmetijska zadruga iz Tolmina. Del objekta je takrat koristilo tudi PGD Kobarid saj je bil leta 1968 zgrajen gasilski stolp za vaje in sušenje cevi. Po potresu leta 1976 je pričala sanacija in tako je bil leta 1982 gasilski dom, kot ga poznamo danes, predan svojemu namenu. Takrat je društvo razpolagalo s štirimi vozili in posredovalo okoli 15 x letno.

Čas seveda naredi svoje. Danes vozni park šteje šest vozil in en starodobnik, letno pa društvo posreduje med 70-100 krat. Naloge gasilstva so se v vseh teh letih močno razširile in od nas terjajo več izobraževanj in angažiranosti saj letno opravimo preko 5000 delovnih ur. Zob časa je stavbo tudi dodobra načel. Vzrok gre pripisati starim zidovom, ki so prepojeni s soljo saj je bilo na tem mestu nekdaj skladišče soljenih živalskih kož. Posledično se soočamo z kapilarno vlago in propadanjem sten. V prostore nam zateka voda, polnilnica izolirnih dihalnih aparatov (potrebno je ločeno in čisto delovno okolje) je postavljena med delavnico in toaletnimi prostori. Kronično nam primanjkuje tudi skladiščnih prostorov zato opremo skladiščimo v štirih bivalnih zabojnikih na dvorišču. Omeniti je potrebno tudi, da je PGD Kobarid uvrščeno v 4.kategorijo kar od nas zahteva 54 operativnih članov. Glede na to, da imamo premalo garderobnih omaric je v več primerih potrebno združevanje operativcev oz. je bila izdelana začasna rešitev. Veliko težavo predstavlja tudi garažiranje težkih gasilskih vozil. Garažni boksi so namreč preozki in ne omogočajo vstopa in izstopa ter hitrega dostopa do opreme. Hkrati je garaž premalo zato imamo eno vozilo na prostem. Glede na trend in spremembe načina vodenja intervencij nam operativna soba nudi minimalne standarde za delo. V primeru večjih intervencij (žled, vetrolom, poplave, potres) se namreč omenjena soba spremni v operativni štab, ki koordinira in vodi ekipe na terenu. Ne moremo biti pa niti ponosni na neurejeno oz. prostorsko neustrezno umeščeno bogato gasilsko muzejsko zbirko. Še bi lahko naštevali ampak mislimo, da fotografije povedo vse…